Predporočna pogodba: DA ali NE?

Predporočne pogodbe so v Sloveniji eden novejših pravnih aktov. Smo namreč ena zadnjih evropskih držav, ki jih je začela uporabljati v praksi. Gre za koristen dokument, ki olajša ločitveni postopek – v kolikor bi do tega prišlo.

Strah pred neznanim

Aprila 2019 je datum, ko je Slovenija na podlagi 85. člena družinskega zakonika lahko pričela z izvajanjem predporočnih pogodb v praksi.

Kdo lahko podpiše tako pogodbo?

Pravi dokument, ki mu pravimo (pred)poročna pogodba velja za več tipov partnerskih zvez. Uveljavljal ga bo lahko član zakonske skupnosti, zunajzakonski partner ali istospolni partner, ki bi skupno življenje rad spremenil, oziroma ga uredil drugače. Ob tem moramo vedeti, da podpis takega dokumenta ne uveljavljamo nujno samo ob razvezi. Velja tudi med trajanjem zveze in aktivno določa, kaj komu pripada.

Dva tipa premoženja

V primeru, da eden od partnerjev že pred poroko podedoval kakršnokoli premoženje, tega ne moremo šteti kot skupno premoženje. Temu pravimo posebno premoženje enega zakonca. Kar partnerja/zakonca ustvarita, pridobita in zaslužita v času trajanja zveze pa se šteje za skupno premoženje, torej tisto, ki se načeloma deli na pol.

Ključno vlogo ima notar

Zelo pomembno je, da se tako pogodbo podpiše pred notarjem. Le-ta bo namreč podučil oba partnerja o obveznih členih in tveganjih, ki s tako pogodbo nastanejo. Pri tem zakon določa, da morata zakonca pred podpisom drug drugega seznaniti s svojim premoženjskim stanjem.

Zakaj ljudje sklepajo tovrstne pogodbe?

Poročimo se iz ljubezni, a se prepogosto dogajajo tudi situacije, ko gredo stvari narobe. Glede na to, da statistični podatki kažejo, da vsaka tretja zakonska zveza razpade, je o takem dokumentu vredno razmisliti. Preventivno.

Vsebina 85. člena družinskega zakonika

85. člen
(pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij)
(1) Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je pogodba, s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. V njej lahko sporazumno uredita tudi druga premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze.
(2) Za zakonca velja pogodbeni premoženjski režim od sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, če se v njej ne dogovorita drugače.
(3) Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo skleneta bodoča zakonca, učinkuje z dnem sklenitve zakonske zveze ali z dnem po sklenitvi zakonske zveze, ki ga določita bodoča zakonca v pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
(4) Pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerji se vpiše v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
(5) Če s tem zakonikom ni določeno drugače, se za sklepanje pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med bodočima zakoncema smiselno uporabljajo določbe tega zakonika o sklepanju pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema.
(6) Zakonca morata pred sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij drug drugega seznaniti s svojim premoženjskim stanjem, sicer je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij izpodbojna.
(7) Določbe tega zakonika o pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij se smiselno uporabljajo za pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zunajzakonskima partnerjema.
Celoten družinski zakonik si lahko preberete TUKAJ.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.